V zimskih dneh, ko novo leto še tiho odpira prostor za nove začetke, smo pri Meli pripravili posebno zgodbo — pogovor z ustvarjalko, ki s svojo iskrenostjo in občutkom za lepoto navdihuje številne. Vida Igličar (@vidaiglicar)je nagrajena grafična oblikovalka, ilustratorka, avtorica in predavateljica, znana po celostnem pristopu k vizualnemu pripovedovanju ter poglobljenih zapisih o osebnih izkušnjah in duševnem zdravju. Z odprtostjo deli koščke vsakdanjika, drobne radosti in v zadnjem času tudi izzive materinstva.
V svojem ustvarjanju Vida prepleta podobe, besede in pogumne teme, ki vabijo k večji nežnosti do sebe. Njene knjige in projekti, kot sta Vse je v redu in 100 dni za boljšo mene, spodbujajo refleksijo, počasnejši ritem in bolj zavestno življenje — vrednote, ki so blizu tudi naši filozofiji dnevnikov & albumov, ki vabijo k upočasnitvi in ohranjanju spominov. Vidino delo si lahko ogledate na spletni strani Vida Igličar.
V pogovoru nam je zaupala, kako doživlja novo življenjsko poglavje, kaj jo je najbolj presenetilo, katere trenutke želi ujeti za vedno v prvi album za dojenčka in zakaj verjame v moč zapisovanja spominov. Vabljeni k branju.
Pozdravljena Vida. Za začetek nam zaupaj nekaj o sebi. Kaj te v tem trenutku najbolj navdušuje in kaj te polni z energijo?
Sem grafična oblikovalka in ilustratorka, avtorica knjig 100 dni za boljšo mene ter Vse je v redu in ambasadorka skrbi za duševno zdravje. Sem velika ljubiteljica narave, večno v iskanju smisla in poti do boljšega počutja. V tem trenutku me zagotovo najbolj navdušuje 9 mesečna hčerka, polni z energijo pa spanec.
Kako se je tvoje življenje spremenilo po prihodu hčerke?
Brez dvoma je dobilo nov smisel. Bolj polno je; ljubezni, smeha, igrivosti, nežnosti, pa seveda tudi izzivov in skrbi. Z vsakim obdobjem se poglablja misel, da je imeti otroka nekaj najlepšega in najtežjega na svetu.
Kateri so bili zate največji izzivi v prvih tednih materinstva?
Prvi tedni so bili zame medeni. Pripravljala sem se na mnogo težji porod in poporodno obdobje, pa se je porod lepo in kar hitro odvil, dojenje je steklo, kmalu sem se fizično počutila dobro, s partnerjem sva bila povezana ekipa. Velika zahvala, da so bili prvi tedni tako lepi, gre prijateljicam in sestrama, ki so že pred mano postale mame in so iskreno delile lepote in izzive materinstva. Tako sem bolj vedela, kaj pričakovati. Hvaležna sem tudi douli, ki naju je podpirala v pripravah in zgodnjem obdobju materinstva. Opažam pa, da mi (vsaj en) izziv vedno daje nekaj za premlevati. Od začetnega obdobja se najbolj spomnim, kako me je bilo strah, ko sva bili prvič sami doma, ko sem jo prvič sama peljala v avtu, ko sva šli prvič sami po opravkih, sami preživeli noč … danes je vse to že samoumevno, takrat pa so bili veliki koraki v neznano.
Kaj ti je pri materinstvu najlepše – tisto, kar bi najraje shranila za vedno?
Ta čudežna, neizmerna ljubezen. Kakšen čudež je, da soustvariš novo bitje, ki ti dnevno kaže, koliko ljubezni premoreš. In seveda koliko jo prejmeš nazaj, zaenkrat skozi nasmehe in objeme.
Kateri »prvi« trenutek tvoje hčerke te je najbolj ganil?
Ne morem mimo prvega skupnega trenutka. Ko sem postala mama, ko naju je prvič uzrla. Porod je res nekaj nepozabnega, izven zemeljskega, kakšna moč uma in telesa in obenem popolno prepuščanje.
Kateri starševski nasvet ti je do zdaj najbolj ostal v spominu in zakaj?
Naj poslušam sebe. Vnaprej sem mislila, da je neuporaben, ker je nemogoč; kako bom poslušala sebe, če bom brez izkušenj? Ampak prav res je velikokrat v poplavi nasvetov in mnenj najbolj pomembno, da se uspem ustaviti in umiriti, da lahko slišim svoj glas.
Kakšne navade ali majhne družinske rituale bi si želela ustvariti doma?
Rada bi veliko časa preživela v naravi. Da si vzamemo čas, ko preprosto smo in si povemo svoja doživljanja. Rada bi, da imamo v navadi izražati hvaležnost.
Kakšne vrednote in lastnosti želiš prenesti na svojo hčerko?
O tem premišljujem dnevno, po drugi strani se življenje tako hitro odvija, da velikokrat ne izbiram, kdo bom, ampak le sem. Trudim se biti dovolj dobra (ne popolna) verzija sebe. Tekom številnih izzivov v preteklosti; skozi izgube bližnjih, izgorelost in intenzivno obdobje tesnobe sem se večkrat zrušila in sestavila nazaj v boljšo verzijo sebe. Verjamem, da zahvaljujoč tem preizkušnjam živim danes bolj pristno in prisotno. Tega si želim tudi zanjo. Jaz sem se dolgo trudila, da sem ponotranjila svojo vrednost in vzela v zakup nagnjenost k temu, da jo pogojujem z delom, produktivnostjo … Upam, da se bo zavedela, da je vredna in sprejeta točno taka, kot je.
Kakšna je tvoja skrivnost za topel, udoben dom?
Topli, iskreni, ljubeči odnosi.
Kateri mali vsakdanji trenutki doma so ti trenutno najlepši?
Ko se stisne k meni.
Tvoj najljubši način sprostitve?
Včasih je bilo nedvomno hribolazenje in vrtnarjenje. Ne dvomim, da spet bo, a trenutno si za to ne uspem vzeti toliko časa in sem našla nove oblike sproščanja, ki si jih privoščim vsak dan, pa četudi za par minut. Branje, pisanje, topel tuš, čas v tišini, zvečer pogovor s partnerjem.
Kateri kraj bi izbrala za popoln družinski izlet ali pobeg?
Dolomiti. Smo jih že obiskali kot družina in ne dvomim, da jih bomo spet.
Kako je materinstvo spremenilo tvoj pogled na čas, spomine in trenutke, ki jih želiš ohraniti?
Materinstvo ti pokaže dva obraza časa. Neprespane noči in minute joka so neskončno dolge, po drugi strani pa se z otrokom meseci obračajo (pre)hitro. Obožujem Mela album, ki me mesečno povabi, da se ustavim, zapišem spomine in se zavem, koliko lepega se nam dogaja.
Kako pomembno se ti zdi zapisovanje spominov – zase in za otroka?
To je nekaj neprecenljivega. Redno pišem dnevnik in vidim, kako hitro pozabiš in predrugačiš stvari in občutke. Recimo danes, ko je ob meni hčerka, bi lahko pozabila, kako močno in na trenutke mučno je bilo hrepenenje in čakanje, da zanosim. Lahko bi pozabila, kako me je bilo strah poroda. Danes si komaj predstavljam, da je bila hčerka še pred pol leta nebogljeno bitjece, zdaj pa že šiba naokoli. Zapisovanje v realnem času je edina pot, da ujameš pristno doživljanje.
Je tvoja mama tebi urejala prvi album ali pisala dnevnik? Kaj ti danes to pomeni?
Zanimivo, da so zapisi v prvem albumu atijevi, mami pa je vztrajno pisala dnevnik. Najbolj intenzivno tekom nosečnosti in v najbolj zgodnjem otroštvu. Ko sem pred leti brala, mi je bilo nerazumljivo, zakaj je pisala, da sem po žlički rada pila čaj in katero hrano sem jedla. Mislila sem si, da sedaj tako jem vse, kaj je od prej sploh pomembno. Danes, ko sama uvajam gosto hrano, razumem navdušenje nad sprejemanjem novih živil in kako pomembno to postane v enem obdobju. Izredno lepo je brati, kako me je doživljala in kako sem se razvijala.
Kaj ti je najljubše pri albumu Zate in katero poglavje ti je najbolj pri srcu?
To, da me mesečno povabi, da zapišem spomine. Postavljenega imamo na omarici v dnevni sobi, kjer je dnevno na očeh. S posebnim veseljem dopisujem vse vzdevke, ki ji jih nadevava.
Kako si predstavljaš trenutek, ko bo tvoja hčerka nekoč listala po tem albumu? Kaj bi želela, da ob teh zapisih začuti?
Upam, da bo čutila, kako je obogatela najina življenja. Upam, da bo razvidno, da sva se trudila po svojih najboljših močeh. Kot starš ne veš vedno, kaj in kako je prav. Čutim pa, da dokler dejanja vodi ljubezen, mora biti smer prava.
Vidine ‘najljubše ta hip’
• Ritual: jutranja kava
• Knjiga: Svetišča narave – Irena Cerar
• Film/serija: Belo se pere na devetdeset
• Glasba /pesem: Čuk se je oženil
• Kraj/kotiček: na igralni podlogi
• Spomin za v album: trenutna navdušenost nad kravicami in ko zaslišim njen prvi glas ob prebujanju “muu”
Če vas zanimajo iskreni pogovori, vabljeni tudi k branju intervjujev z drugimi navdihujočimi sogovornicami:
supermami – Urška Pavčnik,
supermami- Katra Špacapan,
supermami Anastasija Oder,
supermami-Samantha Saražin,
supermami – Jana Koteska,
supermami Zoja Bevc,
supermami-Anja Masleša ,
supermami-Petra Režek
supermami Katarina Benček.
Naročite se na naše novičke, da prvi izveste za vse nove pogovore in novosti ter prejmite brezplačen PDF ‘Rituali zate‘ za počasne dneve v prvih mesecih z vašim dojenčkom.
